O nas

 

Biografija je trenutno odsotna. Po pisku pustite sporočilo. Če nič ne piska, nimate težav z visokim pritiskom. Tako da do nadaljnjega izkoriščamo prostor za drugo klobasanje; recimo za intervju: Pilot Kojot - Goga Japonc

V zvezi z vašim koncertom, ki bo tudi obeleženje spomina na kultni, že mitski koncert pred skoraj pol stoletja, vas nekateri imenujejo tudi kar otroci cvetja. Gre zgolj za podzavestno povezovanje ali je skupina tudi sicer to? Ste oboževalci tega vele koncerta? Enakih nazorov?

Če smo čisto pošteni, nismo ravno rasli ob glasbi Woodstock bendov. Je pa ta koncert ena pomembna referenca za vso rock sceno odsihmal. In konec koncev - biološki začetki benda Zmelkoow segajo prav v tista leta, tako da morda nekaj duha tistega časa res nosimo v kosteh. Naivni in kaotični smo gotovo dovolj. Če danes poslušam glasbo poznih 60' in jo primerjam s sodobno glasbeno produkcijo, se vsekakor bolj domače počutim med hipiji kot med gangsta reperji in justini bieberji … Enako velja za vrednote in življenjske nazore.

Koncert je bil pred pol stoletja in še vedno velja za največji in najbolj znani koncert vseh časov.  Tudi vi očitno sodite med oboževalce, pa ga poznate samo po pripovedovanju starejših, iz dokumentarcev,…? Zakaj je tako drugačen, poseben? Tudi vi boste z nastopom v Cvetličarni nenazadnje počastili obletnico.

Woodstock poznamo samo iz dokumentarcev; v katerih, mimogrede, človeku, ko pokažejo sanitarije, nekoliko omilijo hrepenenje po tem, da bi bil dejansko tam. Sicer smo naš koncert prvenstveno zapeljali v flower-power koncept, ker se nam je zdelo simpatično, da povežemo ime prizorišča - Cvetličarno z rožicami, ki tja sodijo. Če bi bil koncert v Kinu Šiška, bi zadevo verjetno zapeljali v koncept projektor-power, ha, ha. No, sčasoma smo se tako vživeli, da zdaj že zjutraj ob kavici ližemo LSD. Šalim se … v resnici smo ugotovili, da nam tako imidž, malo hipijska izvedba komadov kot ta mantra »ljubezen je v zraku« v bistvu zelo sedejo. To je malo podobno, kot ko smo se včasih na žurih pačili iz kakšnega butastega dalmatinskega komada, potem pa smo ga čez kakšno leto prepevali že čisto zares, ker smo pozabili, da nam gre v resnici na živce.

Na sceni ste že 25 let. V medijih ste, v primerjavi z marsikom drugim z estrade, malo, čeprav ta vaša pojavljanja zagotovo izstopajo, predvsem zaradi izjav. Zakaj? Imate premalo povedati? Ali pa morebiti preveč?

Za povedati imamo veliko, po moje tudi precej pametnega in zanimivega, ampak menim, da dober bend pove, kar ima povedati, skozi svoje glasbeno ustvarjanje – v komadih in na koncertih. Ne čutimo potrebe po tem, da bi svojo modrost in stališča, v večji meri kot je nujno, trobili splošni javnosti, ki pretežno prisega na druge stile glasbe. Tudi ta intervju smatram kot nujno zlo, da se pač promovira koncert, s katerim želi naš manager obogateti. In ker ga imamo radi, mu pri tem malo pomagamo.

Kaj vam je iz vseh let, kar ste na sceni, najbolj ostalo v spominu? Kaj vam je izziv in vodilo danes?

Pesem z našega zadnjega CD-ja pravi: »jaz si ne zapomnim nič, imam spomin kot zlata ribica …«. Spomine bomo obujali, če se bodo pustili, ko bomo stari, tako da raje o izzivih in vodilih. Osnovno vodilo benda je »Mora se samo umreti, pa še to ne velja za vse!«; oz. prevedeno v človeščino, sovražimo preverjene vzorce, pristope in šablone, kako se kaj dela in česa se ne sme, tako da v imenu te drže pogosto sami sebi škodimo oz. ne izkoristimo dobrih priložnosti. Tako je življenje neprimerno zabavnejše in pestro. Seveda je izziv čim dlje s takšnim pristopom zdržati na sceni. Še večji izziv pa bi bil infiltrirati naš divergentni marketing med uradne doktrine. Ja, to bi bil že kar življenjski dosežek.

Prebral sem kar nekaj vaših medijskih ogovorov in izjav. Kljub odstopanju in, če uporabim to besedo, odštekanosti, ko človek ne ve kaj je zafrkavanje in kaj resno mišljeno, imam vseeno glede vas nek poseben občutek. In sicer, da tega ne počnete toliko zaradi izstopanja, opozarjanja nase,… ampak da takšni ste. Imam prav ali sem povsem v zmoti?

Res je, takšni smo. Dokler nam kdo ne ponudi več.

Če gremo k vaši glasbi, koncertu v Cvetličarni,… Vaši albumi nastajajo počasi, zdi se, da je zadnji še posebej. Sedaj pa imate vse naenkrat. Nov singl, nov, 360 stopinjski spot, začenjate turnejo in še kaj bi se našlo. Od kje ta izbruh, če tako rečemo?

V svojem bistvu smo zdravo len bend. Če nimamo idej, časa ali volje, delamo manj, ko pa jih imamo, delamo več. Lahko se pohvalimo, da še nobenega od naših članov karoši ni niti povohal. Pred leti je resda veljalo, da je moral bend relativno redno izdajati nove CD-je, videe itd., da ne bi »potonil«, dandanes pa je na nesrečo novih bendov in srečo na lovorikah spečih ali sedečih bendov to precej nerelevantno, saj se vrti in posluša predvsem »stara dobra glasba«. Daleč od tega, da bi to bilo zdravo, ampak to je del širše zgodbe …Kot kaže, smo mi zdaj v precej marljivi fazi; ampak potrpite, bo minilo.

Naslovi in tudi teksti vaših skladb slovijo po posebnosti, nenavadnosti,… Ste se glede tega kdaj vprašali, ali oziroma koliko publika to razume in dojame, za kaj gre? Bi katera od skladb bila še uspešnejša, če bi bila manj zavozlana, če rečem tako?

Uspeh je pogojen s cilji oz. namenom delovanja. Če bi bili manj pobalinski, manj komplicirali in se bolj prilagajali sredinskemu poslušalstvu, bi gotovo komercialno in medijsko bolje kotirali. Ampak glede na to, da to ni namen našega delovanja, smo – sploh upoštevajoč naš divergentni samospotikajoči se pristop – kar zadovoljni z doseženimi uspehi benda in posameznih skladb, tako da zaenkrat vztrajamo na zastavljenih smernicah. Nenazadnje je naš stil nekaterim čisto po godu in prav je, da imajo tudi takšni čudaki »svoje bende«.

Kolikor vem, boste v Cvetličarni nastopili v razširjeni postavi. Zakaj?

Ker je velik oder, ga je treba izkoristiti! No, v resnici smo želeli tudi zvokovno približati koncert tistim cvetočim časom, iz katerih črpamo trenuten imidž. Sploh pa, če smo že v obdobju marljivosti, bi bil greh, da ne poskusimo s kakšno za nas novo kombinacijo. Tako da smo v nekatere komade po zgledu rokerjev iz 60' dodali sitar pa kar nekaj flower-power baročnih ženskih back vokalov. Dejansko zveni zelo fajn.

Zasedba